Dišim po češnjah in nežna koža mi drhti pred ogledalom.
Tokrat zares, čeprav samo za par trenutkov. Zaradi hrepenenja! Da jih ulovim v dlani in da zasanjano odplešem še en ples. Ta bo zadnji.
Naslednjič bo za vedno.
petek, 25. september 2009
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Kako dvoumno. A odhod a prihod?
Bolj o tem, kako sem trenutno začasen in kako se bo naslednjič ta bežen obisk spremenil v nekaj večnega.
Dvoumnost zaradi razgibanih misli, ki so kar puhtele, a obenem ni bilo dovolj časa za obrazložitev.
Objavite komentar