O minljivosti

Začutil sem v jutranjem dežju in hladnem vetru, ki je vijugal mimo mene. Ko sem se sredi pločnika pred blokom ves premočen od nenadnih kapelj trudil odpreti dežnik, sem dojel drugačnost tega dne. Ni isto jutro, kot je bilo včeraj ali dan poprej. Ni sončnih žarkov, ki bi me prebudili v nov dan in ni prijetne topline, ki me vedno znova popelje po neznani poti. Danes je drugače…

Ampak tudi ta čustva bodo kmalu pozabljena. Enkrat bom že lahko jokal in takrat mi bo žal. Vendar ne danes – dež je prenehal in izza sivih oblakov se je spet prikazalo zlato sonce. Spet obstajam - a danes, jutri in vsak sleherni dan svojega življenja brez nje.