O intimi

Gledam. Poslušam in z mislimi odtavam proč, daleč proč čez vse hudo, čez vse osebno. Kljub vsemu ji še vedno rad prisluhnem, ker zna in ker s svojimi zgodbami - kakršnekoli že so - vedno pritegne mojo pozornost. Govorila mi je stvari, ki jih nisem nikoli vprašal, pripovedovala zgodbe, ki jih sam še nisem doživel in užival sem. Preveč skrbi ima, definitivno... preveč si jih naredi! ... Doma sem, sam... čisto sam. Glavo zarijem v dlan, nato v ramo in na koncu še v blazino, ko razmišljam o neznancu... Potopim se v neizmeren užitek topline; postanem raziskovalec svojega telesa, svojega uma in ega... V roke vzamem navidezno orjaško čelado, znebim se vse navlake in s prsti začnem počasi grebsti po vsem neodkritem, nejasnem, nedefiniranem, ki mi je tisti hip v dosegu. Zajamem globok vdih, hip zatem pa že izdihnem pravkar zajeto sapo. Zdi se vroča in polna poželenja. S postelje se skozi okno zazrem v prelepo nebo, ki se danes lesketa v nekakšnih modrikasto-oranžnih odtenkih, in zapeče me. Pekočina iz telesa privre v glavo in vse okoli mene se sunkovito zavrti. Spet sem na istem! Spet mi je lepo, saj vsaj za trenutek odmislim vse napake, vse sramotno. Postanem močan, zmagovalec samega sebe! Eno in isto pesem brez presledka vrtim že nekaj ur, ker trenutno ne morem brez. Ne maram, da se konča; naj traja do naslednje majhne večnosti - do tiste, ko bom našel nekaj novega, ko bo čelada na glavi odkrila drugo bistvo, drug užitek in se ponovno predala igrivim rokam. Grlo razdražim z mrzlim čajem, ki mi počasi polzi po žrelu, zaprem oči in odmislim bolno stvarnost! Preplavlja me intima. Počakal bom še malo, morebiti se pa le spomni name.